četrtek, 28. maj 2015

Še korak naprej

Kljub temu, da nas organizirani kriminal že 7 mesecev v strahu pred demoliranjem opreme za množično ropanje stanovalcev neprekinjeno 24 ur na dan snema, informacijski pooblaščenec do današnjega dne ni zmogel moči odgovoriti na našo prijavo.
Le za kaj?

Zbudi se Slovenija, kjer koli si!



Informacijski pooblaščenec
Zaloška cesta 59
1000 Ljubljana

Zadeva: Zahteva za vstop v postopek kot stranski udeleženec
Datum: 28. 5. 2015

Spoštovani,

menim, da je vaše ravnanje pri vodenju inšpekcijskega postopka glede moje prijave z dne x nezadostno, saj je bila prva prijava proti SPL d.d. v zadevi protizakonitega video snemanja podana Informacijskemu pooblaščencu že 4. 11. 2014, torej že skoraj sedem mesecev nazaj, prav tako sta od moje prijave potekla že več kot dva meseca. Ker glede moje prijave niste ukrepali v zakonsko določenem roku, je očitno, da inšpekcijsko ukrepanje v tej zadevi ni učinkovito, saj ni bil izrečen še noben inšpekcijski ukrep. Zato vlagam skladno s 43. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) zahtevo, da se mi prizna pravica udeležiti se inšpekcijskega postopka proti podjetjem, zoper katere sem podal prijavo. Zahtevo za vstop v postopek utemeljujem z varstvom svojih pravnih koristi.

Moja pravna korist je, da občinske ceste v naselju BS 3 uporabljam v skladu z načelom anonimnosti, kot ga zagotavlja 3. člen Zakona o cestah (Zces-1). Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. To pravico mi podjetja, zoper katera sem podal prijavo Informacijskemu pooblaščencu, preprečujejo in onemogočajo s tem, ko izvajajo oziroma omogočajo izvajanje nepooblaščenega video nadzora na javnem dobrem, kar je protizakonito. Moj pravno varovan interes je z vidika inšpekcijskega postopka v tem, da izkazujem pristno in dejansko potrebo po doslednem spoštovanju zakonskih pogojev pri obdelavi mojih osebnih podatkov. Glede na to, da se kršitve na javnem dobrem v naselju BS 3 dogajajo non stop 24 ur na dan, že sedem mesecev, in ne samo meni, ampak več tisoč stanovalcem in drugim uporabnikom teh cest, pomeni neukrepanje Informacijskega pooblaščenca tudi nezaščiteno javno korist. Kršitev varstva osebnih podatkov s strani podjetij, zoper katera sem podal prijavo Informacijskemu pooblaščencu, nikakor ni majhna, saj gre za kršitev temeljnih človekovih pravic, opredeljenih v 38. členu Ustave Republike Slovenije.

Človekove pravice so mi kršene, ker je JP LPT d.o.o. kot nosilec javnih pooblastil protipravno (v nasprotju s 27. členom Odloka o občinskih cestah) prenesel na zasebno podjetje upravljanje z video nadzorom občinskih cest v naselju BS3. S tem krši ustavno varovano varstvo podatkov, saj zasebno podjetje preko video nadzora zbira osebne podatke uporabnikov javnih cest brez podlage v predpisu in brez privoljenja anonimnih uporabnikov cest. Podatki se shranjujejo v elektronski bazi in se jih tudi naknadno izkorišča za protipravno oziroma samovoljno blokado magnetnih kartic, ki jih je izdal Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL za namen delovanja zapornic v letih 2011–2012 in 2013. V razsodbi U-I-238/99 (9.12.1999) je Ustavno sodišče med drugim zapisalo (točka 15): »Posebno mesto med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami imajo določbe, ki varujejo človekovo osebno dostojanstvo, osebnostne pravice, njegovo zasebnost in varnost (34. do 38. člen Ustave) in ki prepovedujejo vsem na prvem mestu državi, pa tudi posameznikom poseganje v naštete pravice. V skladu z načelom, da je na tem področju prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno, je po Ustavi prepovedan vsak poseg v naštete pravice, razen tistih, ki so izrecno dovoljeni.

Pravica do zasebnosti se za posameznika lahko konča samo takrat in tam, kjer kolidira z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih (odločba št. U-I-25/95 z dne 27. 11. 1997, Uradni list RS, št. 5/98 in OdlUS VI, 158).« Iz stališč Ustavnega sodišča in dejanskega stanja v naselju BS 3 sledi, da pomeni prenos upravljanja z video nadzorom z JP LPT d.o.o. kot nosilcem javnih pooblastil na zasebno podjetje očitno kršenje temeljnih človekovih pravic, saj zasebno podjetje nima pravne podlage za upravljanje z video nadzorom na javnih cestah.

Lep pozdrav,
Upornik

4 komentarji:

  1. Čas bi bil, da se mu zagrozi s 7. členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu, drugi odstavek, četrta alineja:

    (2) Informacijskega pooblaščenca lahko Državni zbor Republike Slovenije predčasno razreši samo:

    – ali če svojih nalog ne opravlja v skladu z zakonom in ustavo.


    OdgovoriIzbriši
  2. Oh daj no ravno tebe bodo poslušali ha ha ha zdaj boš že njim grozil pa saj to ni res.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. 13:38
      Pa saj to ni res, tako slaba raba ločil!

      Izbriši
    2. O ja.... Pa še kako ga bodo poslušali. Oni in vsi ostali. Tudi pred nekaj leti so ga in tudi sedaj ga bodo :)

      Izbriši