Ste se kdaj vprašali

Glede na dejstvo, da je sistem narejen "na črno" ter, da je število uporabnikov sistema neznanka, nas zanima kdo in kako kontrolira izdajo kartic za vstop v naselje?

Izvedeli smo recimo, da naši upravniki imajo plačane kartice za vstop.

Kako bomo vedeli, ali SPL, Janez ali KO ne izdajajo kartice dnevnim migrantom, prav tistim proti katerim so se toliko veliko upirali?

100EUR x 1000 kartic za "dnevno uporabo" (ker nas, ki delamo izven naselja takrat ni, oni pa itak tukaj ne spijo) je 100.000 eur čistega dobička.

Če dvakrat pomislim mi sploh ni jasno zakaj nismo na takšen način financirali celoten projekt če je vse skupaj vredu in bo trajalo dlje časa.

Policija - korak 1b

Vse podpisnike prijave obveščamo, da je policijo naslovljen naslednji dopis:

Zadeva: Kritika in prošnja - zapornice v BS3
Za: pp_bezigrad.pulj@policija.si

Spoštovani,

na predstojnika oziroma vodjo Policijske postaje Ljubljana Bežigrad
podajam v skladu s 15. členom Uredbe o upravnem poslovanju kritiko na
poslovanje v zadevi postopka o prekršku zaradi zapornic v naselju BS3.
Prosim, da na kritiko odgovorite v skladu s 16. členom Uredbe o upravnem
poslovanju.

Dne 25. in 26. marca 2015 je 75 uporabnikov javnih cest v naselju BS3,
vključno z menoj, na Policijsko postajo Ljubljana Bežigrad podalo
prijavo zoper podjetje SPL d.d., ker na štirih občinskih cestah v
naselju BS3 krši Zakon o cestah. Policija je po 121(2). členu Zakona o
cestah določena kot prekrškovni organ v povezavi s 4. in 106. členom
istega zakona.

S strani Policijske postaje Ljubljana Bežigrad ste dne 2. in 3. aprila
2015 sporočili (št. sporočila 2210-2895/2014/32 – 3E691-04), da boste
preverili dejstva in okoliščine glede morebitne kršitve Zakona o cestah,
kakor tudi sume o morebitnih storitvi kaznivega dejanja. Navajate še, da
bo policija zbirala obvestila na podlagi 148. člena ZKP in da bo po
zbranih obvestilih obvestila pristojno državno tožilstvo v Ljubljani,
prijavitelje pa o zaključku zadeve.

V zvezi z vašim sporočilom se poraja nekaj vprašanj glede korektnosti
postopka, zato spričo pereče zadeve, ki več tisoč stanovalcem in drugim
uporabnikom javnih cest v naselju povzroča kršenje temeljnih človekovih
pravic (svoboda gibanja in zasebnost), nas vas naslavljam pričujočo
kritiko in prosim za pojasnilo v smeri čimprejšnjega ukrepanja.

Dvom v korektnost vašega postopka mi povzroča navedba v vašem sporočilu,
ki se jo da razumeti tako, kot da boste postopek o prekršku vodili
skupaj s preiskavo suma kaznivih dejanj in šele po zaključku zbiranja
dokazov o kaznivih dejanj obvestili prijavitelje glede prekrška.

Seveda pozdravljam vašo odločitev o zbiranju obvestil za okrožno državno
tožilstvo. Hkrati mislim, da je pomembno ločeno voditi postopek o
prekršku in postopek zbiranja obvestil o kaznivem dejanju. V nasprotnem
primeru se izniči namen Zakona o cestah kot sestavnega dela prekrškovne
zakonodaje, to pa je seveda učinkovitost postopkov in hitrejše
obravnavanje zadev.

Zavedam se, da je problem zapornic v naselju BS3 za policijo na nek
način neprijeten, predvsem spričo dejanj Mestne uprave Mestne občine
Ljubljana oziroma Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, in da bi
ga morala rešiti že Mestna občina Ljubljana. Vendar pa Zakon o cestah
kot pristojni organ za take primere jasno postavlja tudi policijo. Jasno
je že tudi to, da v civilni pravdi ne moremo rešiti problema, kajti
zapornice so postavljene na javnih cestah, zato smo prijavitelji
prisiljeni ubrati upravno pot. Žal zakonodajalec še ni predvidel druge
poti za varstvo človekovih pravic v primeru, kadar gre za prekršek, za
katerega je po zakonu pristojen kateri od upravnih organov. V primeru
zapornic v BS3 je torej pristojnost in moč ukrepanja naložena prav
policiji.

Urš Lausegar je v diplomskem delu zapisal
(http://www.bb.si/doc/diplome/Lausegar_Uros-Zakon_o_prekrskih_s_podrocja_cestnega_prometa.pdf):
Moč prekrškovnega organa se lahko pokaže ob ažurnem in strokovnem
vodenju postopkov, ugotavljanju dejanskega stanja in temu primernem
izrekanju odločb, plačilnih nalogov in pripadajočih glob. Z neažurnim in
nestrokovnim obravnavanjem zadev na področju prekrškov pa je ogrožena
tudi moč posameznega zakona. Rezultat je popolnoma drugačen, če kršitelj
dobi odločbo v desetih dneh ali treh mesecih. Višina kazni niti ni tako
pomembna v kaznovalni politiki. Veliko bolj je pomembna hitrost
izrekanja in efektnost izvajanja izrečenih kazni. Brez pomena bi bile
zagrožene globe in hude stranske sankcije, če ne bi prišlo do hitrega in
doslednega izvajanja zakona.


Tudi Inšpektorat za javno upravo ugotavlja podobno, namreč da je hitro
ukrepanje prekrškovnih organov zelo pomembno predvsem zaradi varstva
javnega interesa. V svojem mnenju je Inšpektorat za javno upravo zapisal
(http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/IJU/odg_na_dopise.pdf):

Ne glede na to, da je iz vidika upravnega poslovanja inšpekcijski nadzor
in njegova izvedba posebnost, ZIN pa ne določa roka, v katerem bi
inšpektor moral vlagatelju zagotoviti pravico, da je ta obveščen o
ukrepih inšpektorja v konkretni inšpekcijski zadevi, menimo, da je v teh
primerih vendarle potrebno analogno upoštevati določbo 18. člena UUP, ki
določa 15-dnevni rok za posredovanje obvestila prijavitelju, v tem
primeru bodisi o ukrepih ki jih bo inšpektor v konkretni zadevi izvedel,
bodisi o njegovi odločitvi, da ukrepov v konkretni zadevi ne bo izvedel.
Omenjeni rok teče od dneva prejema pobude oziroma prijave. Menimo, da je
takšno stališče utemeljeno predvsem zaradi varstva javnega interesa,
zaradi česar se inšpekcijski ukrepi tudi izvajajo.

Prosim torej, da na zgornjo kritiko odgovorite v skladu s 16. členom
Uredbe o upravnem poslovanju. V roku, ki ga v mnenju zastopa Inšpektorat
za javno upravo, pa sporočite bodisi o sprejetih inšpekcijskih ukrepih
bodisi o neuvedbi postopka.

Končno mediji

Spoštovani sosedje, zgodba je končno prišla v medije.
http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/03/bs3_zapornice.aspx

Čestitke!