Čas teče

http://www.delo.si/mnenja/komentarji/nevarna-zupanova-igra.html

Nevarna županova igra

Županova trma bi lahko Ljubljančane stala 10, ne le 2,5 milijona evrov.

Ključne besede:

Tritonis,

MOL,

Zoran Janković,

sodišče

Nedavno nadaljevanje pravde na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča med Tritonisom kot tožečo in MOL kot toženo stranko zaradi vračila kupnine, zamudnih obresti, odškodnin in stroškov, povezanih s pravnomočno razveljavljeno pogodbo o prodaji milijon evrov vrednega parkirišča ob Vojkovi, je pokazalo, da župan Zoran Janković ni pripravljen priznati poraza.

Politik, ki se ima za najuspešnejšega ljubljanskega župana po Ivanu Hribarju, najbrž težko prizna, da je tujo nepremičnino prodajal kot svojo in da bo treba vplačano kupnino vrniti z obrestmi vred. A kljub temu ne bi smel pozabiti, da je kot župan tudi po funkciji varuh zakonitosti in da se mora tega zavedati v vsakem trenutku. Ali drugače, če ne prej, bi moral že 21. januarja letos spoštovati pravnomočno sodbo višjega sodišča, ki je omenjeno pogodbo razglasilo za nično. In nato vrniti kupnino ter plačati zamudne obresti in druge priznane stroške. Da se temu ne bo mogel izogniti, bi mu moralo biti jasno najkasneje 30. julija letos, ko je na višjem sodišču postala pravnomočna (spet ne v občinsko korist) še ena sodba v isti zadevi.

Toda ne, raje se je odločil za zavlačevanje. Po vsem sodeč noče razumeti, da pojem pravnomočno na drugi stopnji pomeni, da je treba sodbo spoštovati, iz nje izhajajoče obveze pa takoj izpolniti. Nanjo namreč ni več možna pritožba po redni pravni poti, vložitev izrednih pravnih sredstev, to je zahtevkov za reviziji obeh sodb višjega sodišča, pa ne zadrži izvršbe.

Da župan igra nevarno igro, kaže tudi to, da še ni odgovoril na predlog poravnave. Aprila letos mu je Tritonis predlagal, da bi pravdo končal, če mu plača 2,5 milijona evrov (kupnina, zamudne obresti od leta 2009 in »diskontno« znižana odškodnina za poslovno škodo). In to čeprav je 7. maja dobil še predlog za razširitev tožbe. Z njim je Tritonis dal vedeti, da bo ob nepodpisu sporazuma uveljavljal vso škodo. Po njegovih izračunih je bilo te že takrat za 6,6 milijona evrov.

Direktor Tritonisa je povedal, da poravnalna ponudba velja le do konca leta. Zaveda se, da davkoplačevalci niso krivi, da se spor vleče zaradi županove trme in užaljenosti, ker si ga je drznil kazensko ovaditi tudi zaradi suma poslovne goljufije. Če tega ne bo storil, bi ob nadaljnjem zavlačevanju lahko dolg narasel celo na 10 milijonov evrov. Četudi bi se gospodarski spor na okrožnem sodišču vlekel še nekaj let in je vprašanje, kako visoka bo dosojena odškodnina, se župan ne bi smel tako igrati z davkoplačevalskim denarjem. Pričakovati, da bo vrhovno sodišče razveljavilo enaki sodbi višjega sodišča, ni realno. Še manj pa, da okrožna sodnica v gospodarskem sporu ne bo sledila pravnomočnima sodbama.

Upati je le, da župan ne špekulira, da bo spor trajal tako dolgo, da se mu izteče mandat, da bo prej odšel v pokoj, in ga bo reševal njegov naslednik. Tako razmišljanje namreč ni vredno župana Hribarjevega kova.