Novice

Varuh se je zbudil in zahteval od MOL, da zadevo uredijo v roku15 dni.
Prav zanima me, ali bo to le še en zapis v poročilu, ali se bo dejansko kaj iz tega zgodilo...

Dopis v katerem nalaga MOL, da uredi situacijo lahko najdete na: https://drive.google.com/file/d/0B3F4RPixCG4RenF0bmNudGdVd1VFOGhXWDYzcHlNcDVtckNr/view?usp=sharing

Odgovor na dopis preberete lahko tu:

Zadeva: Re: Pobuda z dne 12. 1. 2015
Za: Vlasta.Nussdorfer@varuh-rs.si

Vaša številka: 8.4. – 2 / 2015 – 18 – RE


Spoštovana gospa Nussdorfer,

zahvaljujem se vam za obvestilo z dne 1. 7. 2015, v katerem mi sporočate
ugotovitve Varuha človekovih pravic glede zapornic.

Vaše obvestilo je spodbudno, ker oškodovancem vliva upanje, da se glede
javnih cest zavzemate za vzpostavitev zakonitega stanja in za prenehanje
kršenja temeljnih človekovih pravic več tisoč uporabnikom cest v naselju
BS 3. Žal pa vaše stališče v I. točki obvestila izhaja iz napačne
ugotovitve, citiram: »Avtomatske zapornice v lasti zasebnih oseb so
postavljene na javnih cestah.« Zavajajoče je poimenovan tudi sam
problem, namreč »sistem kontroliranega parkiranja«. Pri zapornicah ne
gre za problem parkiranja (tudi akterjem je bilo že vnaprej jasno, da
zapornice tega problema v resnici ne bodo rešile), ampak gre za
protipravno preprečevanje anonimne uporabe javnih cest, protipravno
okoriščanje in kršenje temeljnih človekovih pravic.

Resda na Mestni občini Ljubljana (OGDP), JP LPT d.o.o. in SPL d.d.
zatrjujejo, da so zapornice last etažnih lastnikov, vendar gre za laž.
Zapornice nikoli niso bile last zasebnih oseb. Kot je razvidno iz
dokumenta MOL št. 371-995/2010-13 z dne 17.12.2010 (prilagam v
priponki), je OGDP naložil JP LPT d.o.o. izstavitev plačilnih nalogov v
svojem imenu in za svoj račun. Iz tega je razvidno, da zapornice ob
izgradnji niso bile last stanovalcev oziroma etažnih lastnikov. Prav
tako zapornice niso mogle kasneje postati last stanovalcev (tak posel bi
bil ničen), ker so zapornice sestavni del ceste, te pa so javno dobro,
na katerem ni možen prenos lastništva na zasebne osebe, prav tako ne
priposestvovanje in pridobitev drugih stvarnih pravic. Zato tudi
pogodba, ki jo SPL d.d. in izmišljen »Koordinacijski odbor« vsiljujeta
stanovalcem, nikoli ne more postati veljavna, saj je protizakonita,
torej nična.

Prav tako na noben način ne more postati zakoniti upravljavec zapornic
podjetje SPL d.d. (zapornice skupaj z javnimi cestami predstavljajo
javno dobro). Po Odloku o občinskih cestah v MOL je namreč upravljavec
občinskih cest OGDP, medtem ko je lahko izvajalec javne službe le JP LPT
d.o.o.

Res je tudi, da neurejeno lastništvo občinskih cest povzroča neustavno
stanje, vendar je treba poudariti, da takšno stanje ne odvezuje
inšpekcijskih služb pri MOL (Inšpektorata, Mestnega redarstva) in
policije od ukrepanja. Kljub neustavnemu stanju namreč te ceste ostajajo
veljavno kategorizirane kot občinske, torej so javno dobro. V odločbi
št. U-I-195/08-8 z dne 9. 7. 2009 je v 8. točki zapisano: »Ustavno
sodišče je v odločbi št. U-I-387/02 z dne 20. 5. 2004 (Uradni list RS,
št. 62/04 in OdlUS XIII, 36) tudi presodilo, da občina po ugotovitvi, da
je posamezna javna cesta grajena na zemljišču, ki je v zasebni lasti,
zgolj zaradi tega ne sme opustiti njene kategorizacije, ker je dolžna
spoštovati predpisana merila za kategorizacijo javnih cest. V primeru,
da cesta izpolnjuje ta merila, je občina dolžna cesto ustrezno
kategorizirati in s pravnim poslom ali po navedenem razlastitvenem
postopku pridobiti zemljišče, na katerem je cesta zgrajena.«

Hitro ukrepanje inšpekcijskih in prekrškovnih organov je izjemno
pomembno za učinkovito pravno varstvo, saj v primeru zapornic na
občinskih cestah oškodovanci ne moremo svojih pravic zaščititi preko
civilnopravnih postopkov, ampak zgolj po upravni poti. Neukrepanje
policije v primeru občinskih cest v naselju BS 3 že ima za posledico, da
se je izničil namen Zakona o cestah kot sestavnega dela prekrškovne
zakonodaje, to pa je učinkovitost postopkov in hitrejše obravnavanje zadev.

Uroš Lausegar je v diplomskem delu zapisal
(http://www.bb.si/doc/diplome/Lausegar_Uros-Zakon_o_prekrskih_s_podrocja_cestnega_prometa.pdf):

Moč prekrškovnega organa se lahko pokaže ob ažurnem in strokovnem
vodenju postopkov, ugotavljanju dejanskega stanja in temu primernem
izrekanju odločb, plačilnih nalogov in pripadajočih glob. Z neažurnim in
nestrokovnim obravnavanjem zadev na področju prekrškov pa je ogrožena
tudi moč posameznega zakona. Rezultat je popolnoma drugačen, če kršitelj
dobi odločbo v desetih dneh ali treh mesecih. Višina kazni niti ni tako
pomembna v kaznovalni politiki. Veliko bolj je pomembna hitrost
izrekanja in efektnost izvajanja izrečenih kazni. Brez pomena bi bile
zagrožene globe in hude stranske sankcije, če ne bi prišlo do hitrega in
doslednega izvajanja zakona.

Vlagatelji pobude smo se obrnili na Varuha človekovih pravic zato, ker
smo verjeli, da boste s svojo strokovno službo, ugledom in izkušnjami
pri varovanju človekovih pravic dosegli pri policiji, da le-ta prične
opravljati svoje pristojnosti in dolžnosti, ki ji jih nalagajo predpisi.
Policija bi morala v zadevi občinskih cest v naselju BS 3 preveriti samo
to, ali so zapornice v upravljanju podjetja SPL d.d. v skladu z uradno
prometno ureditvijo na teh cestah ali ne. Ko ugotovi, da niso, policija
ne bi smela vse odgovornosti za ukrepanje prevaliti na inšpekcijsko
službo Mestne občine Ljubljana (še posebej, ker je le-ta podrejena
županu), ampak ima že sama vse pogoje za ugotovitev, da gre za kršenje
4. člena Zakona o cestah, in mora zaradi tega TAKOJ prekrškovno ukrepati
proti kršitelju.

Lep pozdrav,



Originalni email po katerem je v enem dnevu prišlo pismo gospe Nusdorferjeve: