ponedeljek, 11. maj 2015
Odstopljeno
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
P O L I C I J A
POLICIJSKA UPRAVA LJUBLJANA
POLICIJSKA POSTAJA LJUBLJANA BEŽIGRAD
Posavskega ulica 3, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 589 60 00, telefax: 01 589 60 15
E-pošta: pp_bezigrad.pulj@policija.si
Podpis: Matjaž CASERMAN
Datum: 11.05.2015 09:57
Številka: 224-164/2014/52 (3E691-24)
Šifra sporočila: N20150511-598534-_1
Naslovnik:
Zadeva: Cestni prekrški SPL d.d. v naselju BS 3 - odgovor
Zveza: vaše elektronsko sporočilo z 3. 5. 2015
V zvezi vašega elektronskega sporočila, vam sporočamo, da smo prijavo
stanovalcev BS3 ( 75 podpisnikov ), odstopili Občinskemu inšpektoratu
Mestne občine Ljubljana, 24. 4. 2015 pod številko 2210-2895/2014.
S spoštovanjem.
petek, 8. maj 2015
Dopis na Policijsko Upravo Ljubljana
Spoštovani,
kot predlagatelj postopka proti SPL d.d., Frankopanska ulica 18 A, 1000 Ljubljana, matična številka 5226805000, podajam na podlagi 103(2.) člena Zakona o prekrških predlog Policijski upravi Ljubljana, da kot drugostopenjski organ vloži obdolžilni predlog pred sodiščem proti podjetju SPL d.d., ker to podjetje krši 4(2). člen Zakona o cestah, in sicer SPL d.d. protizakonito, neprestano in še vedno uporablja javne ceste v naselju BS 3 (Puhovo ulico, Trebinjsko ulico, Maroltovo ulico, Reboljevo ulico) v nasprotju s 4(2). členom Zakona o cestah tako, da zaseda cestišče z namenom oviranja ali preprečevanja prometa na njih.
Predlagatelji postopka, to je vsaj 72 stanovalcev naselja BS 3 in drugih uporabnikov javnih cest v naselju BS 3, smo podpisano prijavo oddali osebno na Policijski postaji Ljubljana Bežigrad dne 25. marca 2015.
Policijska postaja Ljubljana Bežigrad (v nadaljevanju: PP LJ Bežigrad) je kot prvostopenjski organ predlagateljem dne 23. aprila 2015 sporočila, da ne bo uvedla postopka o prekršku proti podjetju SPL d.d. Ta sporočila PP LJ Bežigrad je razumeti v smislu 51(5). člena Zakona o prekrških, zato v roku iz 103(2). člena Zakona o prekrških na drugostopenjski organ podajam predlog, da proti podjetju SPL d.d. vloži obdolžilni predlog pred sodiščem.
PP LJ Bežigrad v sporočilu št. 224-164/2014/41 (3E691-04) navaja, da je prometna ureditev v pristojnosti OGDP pri MU MOL, in dodaja, da postavitev prometne opreme ne vpliva na status prometne površine. Predlagatelji pa smo v prijavi poudarili, da pri prekršku podjetja SPL d.d. ne gre za vprašanje, ali sta prometna ureditev in prometna signalizacija na navedenih občinskih cestah ustrezni oziroma v skladu s 100. členom ZCes-1. Ampak gre za poziv policiji, naj v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti po ZCes-1 zaustavi oviranje in preprečevanje prometa na javnih cestah, ki se izvaja v nasprotju z veljavno prometno ureditvijo.
PP LJ Bežigrad v sporočilu št. 224-164/2014/41 (3E691-04) navaja tudi, da je prijavo predlagateljev odstopila v nadaljnje reševanje Občinskemu inšpektoratu MOL in da je zbirala obvestila o razlogih za sum kaznivega dejanja. Pozdravljam odločitev PP LJ Bežigrad, da s prekrškom seznani tudi inšpekcijski organ, vendar pa odstop prijave ni ustrezno dejanje. Policija ima namreč na podlagi 107. člena ZCes-1 pooblastilo, da odredi začasne ukrepe ob ugotovitvi pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varnost ceste in promet na javni cesti. Na podlagi 2. odstavka 107. člena ZCes-1 policija sme med drugim odrediti odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir s ceste, če ovirajo udeležence v prometu ali zmanjšujejo pretočnost prometa.
PP LJ Bežigrad v sporočilih št. 224-164/2014/42 (3E691-04) in 224-35/2015/2 (3E691-24) še navaja, da je omejevanje prometa na javnih cestah v naselju BS 3 predmet spora, ki izvira iz pogodbenega razmerja strank, zato druge predlagatelje (ne pa mene) napotuje na vložitev tožbe v civilno pravnem sporu. Tudi to stališče prvostopenjskega organa je v nasprotju z dolžnostmi, ki jih predpisi nalagajo policiji. Dolžnost ukrepanja policije v takih primerih ni odvisna od tega, ali so pomanjkljivosti posledica civilnopravnih sporov ali kakšnih drugih vzrokov (npr. naravnih). Ni pomembno, kako je prišlo do oviranja – pomembno je zgolj to, ali je cesta javna in ali je na njej ovira v nasprotju s prometno ureditvijo. Po veljavnih predpisih in sodni praksi civilno sodišče ni pristojno za odločanje glede ravnanj na javnih cestah oziroma na javnem dobrem. Če civilna sodišča ne bi sledila temu izhodišču, bi s svojimi odločitvami posegla v pristojnost upravnih organov. Zato je v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 24. 2. 1970 v primeru kršitev na javnih cestah, kot so opisane v tej prijavi, da v skladu s predpisi reagira prekrškovni organ.
Prometna ureditev na javnih cestah v naselju BS 3 je v prijavi predlagateljev podrobno opisana in dokumentirana. Za upravljavca občinskih cest v Mestni občini Ljubljana je po 5. členu Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 63/2013) določen Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestne uprave MOL (v nadaljevanju: OGDP). Prometno ureditev na navedenih štirih občinskih cestah v naselju BS3 (na Puhovi ulici, Trebinjski ulici, Maroltovi ulici, Reboljevi ulici) torej določajo naslednji akti OGDP in odloki Mestnega sveta MOL:
– akt OGDP v zadevi št. 371-410/2012 z dne 27. 6. 2012, s katerim je OGDP naložil JP LPT d.o.o., da preneha upravljati z zapornicami, tako da jih odstrani ali pusti v dvignjenem položaju,
– Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 38/2013) je z dnem 30. 4. 2013 ukinil veljavnost Odloka o cestnoprometni ureditvi, ki je edini domnevno omogočal ponovno aktiviranje zapornic,
– akt OGDP št. 371-181/2015-1-TP z dne 10. 2. 2015, na podlagi katerega je JP LPT d.o.o. dne 19. 2. 2015 na štirih občinskih cestah v BS3 (na Puhovi ulici, Trebinjski ulici, Maroltovi ulici, Reboljevi ulici) odstranil prometne znake, ki so bili za namen zapiranja ceste postavljeni na podlagi akta OGDP št. 371-995/2010-11-TP z dne 3. 3. 2011.
Civilna pogodba, ki jo »Koordinacijski odbor« in podjetje SPL d.d. vsiljujeta uporabnikom cest v naselju BS3, nima podlage v prometni ureditvi, kot je določena z akti OGDP in z odloki Mestnega sveta MOL. V tej pogodbi OGDP sploh ne nastopa. Pri tej pogodbi ne gre za akt, s katerim bi OGDP urejal prometno ureditev na navedenih štirih cestah. Prav tako dokument MOL, na katerega se sklicuje pogodba, ne obstaja (glej sklep OGDP št. 090-68/2014-2 z dne 4. 12. 2014).
Iz veljavnih aktov je razvidno, da je prometna ureditev, kot jo je določil in s prometno signalizacijo označil upravljavec ceste OGDP, naslednja: na občinskih cestah v BS3 (na Puhovi ulici, Trebinjski ulici, Maroltovi ulici, Reboljevi ulici) je prepovedano ustavljanje in parkiranje. Dodatnih zakonitih omejitev cestnega prometa na teh ulicah upravljavec OGDP kot edini pristojni ni niti določil niti označil, torej jih ni. To pomeni, da zapornice ovirajo in preprečujejo splošno rabo javnega dobra anonimnim uporabnikom cest v nasprotju s prometno ureditvijo in prometno signalizacijo, določeno s strani OGDP in Mestnega sveta MOL ter v nasprotju s 4(2). členom ZCes-1.
Zato predlagam, da drugostopenjski organ zaščiti več tisoč stanovalcev, ki smo žrtve dlje časa trajajočega protipravnega delovanja podjetja SPL d.d., tako da proti SPL d.d. vloži obdolžilni predlog pred sodiščem zaradi kršenja 4(2). člena Zakona o cestah ter urgentno opozori to podjetje o posledicah, če bo s kršenjem nadaljevalo.
Pa da vidimo, kaj bo iz tega...
kot predlagatelj postopka proti SPL d.d., Frankopanska ulica 18 A, 1000 Ljubljana, matična številka 5226805000, podajam na podlagi 103(2.) člena Zakona o prekrških predlog Policijski upravi Ljubljana, da kot drugostopenjski organ vloži obdolžilni predlog pred sodiščem proti podjetju SPL d.d., ker to podjetje krši 4(2). člen Zakona o cestah, in sicer SPL d.d. protizakonito, neprestano in še vedno uporablja javne ceste v naselju BS 3 (Puhovo ulico, Trebinjsko ulico, Maroltovo ulico, Reboljevo ulico) v nasprotju s 4(2). členom Zakona o cestah tako, da zaseda cestišče z namenom oviranja ali preprečevanja prometa na njih.
Predlagatelji postopka, to je vsaj 72 stanovalcev naselja BS 3 in drugih uporabnikov javnih cest v naselju BS 3, smo podpisano prijavo oddali osebno na Policijski postaji Ljubljana Bežigrad dne 25. marca 2015.
Policijska postaja Ljubljana Bežigrad (v nadaljevanju: PP LJ Bežigrad) je kot prvostopenjski organ predlagateljem dne 23. aprila 2015 sporočila, da ne bo uvedla postopka o prekršku proti podjetju SPL d.d. Ta sporočila PP LJ Bežigrad je razumeti v smislu 51(5). člena Zakona o prekrških, zato v roku iz 103(2). člena Zakona o prekrških na drugostopenjski organ podajam predlog, da proti podjetju SPL d.d. vloži obdolžilni predlog pred sodiščem.
PP LJ Bežigrad v sporočilu št. 224-164/2014/41 (3E691-04) navaja, da je prometna ureditev v pristojnosti OGDP pri MU MOL, in dodaja, da postavitev prometne opreme ne vpliva na status prometne površine. Predlagatelji pa smo v prijavi poudarili, da pri prekršku podjetja SPL d.d. ne gre za vprašanje, ali sta prometna ureditev in prometna signalizacija na navedenih občinskih cestah ustrezni oziroma v skladu s 100. členom ZCes-1. Ampak gre za poziv policiji, naj v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti po ZCes-1 zaustavi oviranje in preprečevanje prometa na javnih cestah, ki se izvaja v nasprotju z veljavno prometno ureditvijo.
PP LJ Bežigrad v sporočilu št. 224-164/2014/41 (3E691-04) navaja tudi, da je prijavo predlagateljev odstopila v nadaljnje reševanje Občinskemu inšpektoratu MOL in da je zbirala obvestila o razlogih za sum kaznivega dejanja. Pozdravljam odločitev PP LJ Bežigrad, da s prekrškom seznani tudi inšpekcijski organ, vendar pa odstop prijave ni ustrezno dejanje. Policija ima namreč na podlagi 107. člena ZCes-1 pooblastilo, da odredi začasne ukrepe ob ugotovitvi pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varnost ceste in promet na javni cesti. Na podlagi 2. odstavka 107. člena ZCes-1 policija sme med drugim odrediti odstranitev predmetov, objektov, drugih naprav ali ovir s ceste, če ovirajo udeležence v prometu ali zmanjšujejo pretočnost prometa.
PP LJ Bežigrad v sporočilih št. 224-164/2014/42 (3E691-04) in 224-35/2015/2 (3E691-24) še navaja, da je omejevanje prometa na javnih cestah v naselju BS 3 predmet spora, ki izvira iz pogodbenega razmerja strank, zato druge predlagatelje (ne pa mene) napotuje na vložitev tožbe v civilno pravnem sporu. Tudi to stališče prvostopenjskega organa je v nasprotju z dolžnostmi, ki jih predpisi nalagajo policiji. Dolžnost ukrepanja policije v takih primerih ni odvisna od tega, ali so pomanjkljivosti posledica civilnopravnih sporov ali kakšnih drugih vzrokov (npr. naravnih). Ni pomembno, kako je prišlo do oviranja – pomembno je zgolj to, ali je cesta javna in ali je na njej ovira v nasprotju s prometno ureditvijo. Po veljavnih predpisih in sodni praksi civilno sodišče ni pristojno za odločanje glede ravnanj na javnih cestah oziroma na javnem dobrem. Če civilna sodišča ne bi sledila temu izhodišču, bi s svojimi odločitvami posegla v pristojnost upravnih organov. Zato je v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 24. 2. 1970 v primeru kršitev na javnih cestah, kot so opisane v tej prijavi, da v skladu s predpisi reagira prekrškovni organ.
Prometna ureditev na javnih cestah v naselju BS 3 je v prijavi predlagateljev podrobno opisana in dokumentirana. Za upravljavca občinskih cest v Mestni občini Ljubljana je po 5. členu Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 63/2013) določen Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet Mestne uprave MOL (v nadaljevanju: OGDP). Prometno ureditev na navedenih štirih občinskih cestah v naselju BS3 (na Puhovi ulici, Trebinjski ulici, Maroltovi ulici, Reboljevi ulici) torej določajo naslednji akti OGDP in odloki Mestnega sveta MOL:
– akt OGDP v zadevi št. 371-410/2012 z dne 27. 6. 2012, s katerim je OGDP naložil JP LPT d.o.o., da preneha upravljati z zapornicami, tako da jih odstrani ali pusti v dvignjenem položaju,
– Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 38/2013) je z dnem 30. 4. 2013 ukinil veljavnost Odloka o cestnoprometni ureditvi, ki je edini domnevno omogočal ponovno aktiviranje zapornic,
– akt OGDP št. 371-181/2015-1-TP z dne 10. 2. 2015, na podlagi katerega je JP LPT d.o.o. dne 19. 2. 2015 na štirih občinskih cestah v BS3 (na Puhovi ulici, Trebinjski ulici, Maroltovi ulici, Reboljevi ulici) odstranil prometne znake, ki so bili za namen zapiranja ceste postavljeni na podlagi akta OGDP št. 371-995/2010-11-TP z dne 3. 3. 2011.
Civilna pogodba, ki jo »Koordinacijski odbor« in podjetje SPL d.d. vsiljujeta uporabnikom cest v naselju BS3, nima podlage v prometni ureditvi, kot je določena z akti OGDP in z odloki Mestnega sveta MOL. V tej pogodbi OGDP sploh ne nastopa. Pri tej pogodbi ne gre za akt, s katerim bi OGDP urejal prometno ureditev na navedenih štirih cestah. Prav tako dokument MOL, na katerega se sklicuje pogodba, ne obstaja (glej sklep OGDP št. 090-68/2014-2 z dne 4. 12. 2014).
Iz veljavnih aktov je razvidno, da je prometna ureditev, kot jo je določil in s prometno signalizacijo označil upravljavec ceste OGDP, naslednja: na občinskih cestah v BS3 (na Puhovi ulici, Trebinjski ulici, Maroltovi ulici, Reboljevi ulici) je prepovedano ustavljanje in parkiranje. Dodatnih zakonitih omejitev cestnega prometa na teh ulicah upravljavec OGDP kot edini pristojni ni niti določil niti označil, torej jih ni. To pomeni, da zapornice ovirajo in preprečujejo splošno rabo javnega dobra anonimnim uporabnikom cest v nasprotju s prometno ureditvijo in prometno signalizacijo, določeno s strani OGDP in Mestnega sveta MOL ter v nasprotju s 4(2). členom ZCes-1.
Zato predlagam, da drugostopenjski organ zaščiti več tisoč stanovalcev, ki smo žrtve dlje časa trajajočega protipravnega delovanja podjetja SPL d.d., tako da proti SPL d.d. vloži obdolžilni predlog pred sodiščem zaradi kršenja 4(2). člena Zakona o cestah ter urgentno opozori to podjetje o posledicah, če bo s kršenjem nadaljevalo.
Pa da vidimo, kaj bo iz tega...
sreda, 6. maj 2015
Bravo KO! Kaj takšnega še nobeden ni dosegel!
Datum prijave pobude : 28. april 2015
Četrtna skupnost : CENTER
Naslov pobude : Zapornice na občinskih cestah
Vsebina pobude : Ali lahko naštejete ulice ali ceste v Ljubljani, ki so kategorizirane kot OBČINSKE CESTE (oziroma OBČINSKE POTI ali podobno) in so na njih postavljene delujoče zapornice, na način kot v BS3, torej da območje znotraj zapornic NI OPREDELJENO kot OBMOČJE ZA PEŠCE in zapornice niso postavljene na NEKATEGORIZIRANIH POVRŠINAH, ampak na OBČINSKIH CESTAH? Ali v vseh takih primerih javne službe ne vzdržujejo in ne plužijo občinskih cest?
Datum objave pobude : 6. maj 2015
Odgovor pripravil : Odsek za pobude meščanov
Datum odgovora : 6. maj 2015
Odgovor : Sistem zapornic, postavljenih na javni kategorizirani cesti, je le v BS3.
Četrtna skupnost : CENTER
Naslov pobude : Zapornice na občinskih cestah
Vsebina pobude : Ali lahko naštejete ulice ali ceste v Ljubljani, ki so kategorizirane kot OBČINSKE CESTE (oziroma OBČINSKE POTI ali podobno) in so na njih postavljene delujoče zapornice, na način kot v BS3, torej da območje znotraj zapornic NI OPREDELJENO kot OBMOČJE ZA PEŠCE in zapornice niso postavljene na NEKATEGORIZIRANIH POVRŠINAH, ampak na OBČINSKIH CESTAH? Ali v vseh takih primerih javne službe ne vzdržujejo in ne plužijo občinskih cest?
Datum objave pobude : 6. maj 2015
Odgovor pripravil : Odsek za pobude meščanov
Datum odgovora : 6. maj 2015
Odgovor : Sistem zapornic, postavljenih na javni kategorizirani cesti, je le v BS3.
ponedeljek, 4. maj 2015
Nismo zaspali
Spoštovani sosedje, nismo zaspali.
V pripravi je veliko stvari, ki se predvsem nanašajo na delovanje policije (med drugim tudi na temo lastništva zapornic) in inšpektorata MOL. Zadeve pri Varuhu in Informacijskem pooblaščencu so še vedno "v obdelavi". Zna biti, da smo preveč nerodna vprašanja zastavili.
Kmalu boste obveščeni o formalnem načinu na katerega boste lahko z nami sodelovali transparentno in zakonito.
Vaši Uporniki
V pripravi je veliko stvari, ki se predvsem nanašajo na delovanje policije (med drugim tudi na temo lastništva zapornic) in inšpektorata MOL. Zadeve pri Varuhu in Informacijskem pooblaščencu so še vedno "v obdelavi". Zna biti, da smo preveč nerodna vprašanja zastavili.
Kmalu boste obveščeni o formalnem načinu na katerega boste lahko z nami sodelovali transparentno in zakonito.
Vaši Uporniki
četrtek, 9. april 2015
Ste se kdaj vprašali
Glede na dejstvo, da je sistem narejen "na črno" ter, da je število uporabnikov sistema neznanka, nas zanima kdo in kako kontrolira izdajo kartic za vstop v naselje?
Izvedeli smo recimo, da naši upravniki imajo plačane kartice za vstop.
Kako bomo vedeli, ali SPL, Janez ali KO ne izdajajo kartice dnevnim migrantom, prav tistim proti katerim so se toliko veliko upirali?
100EUR x 1000 kartic za "dnevno uporabo" (ker nas, ki delamo izven naselja takrat ni, oni pa itak tukaj ne spijo) je 100.000 eur čistega dobička.
Če dvakrat pomislim mi sploh ni jasno zakaj nismo na takšen način financirali celoten projekt če je vse skupaj vredu in bo trajalo dlje časa.
Izvedeli smo recimo, da naši upravniki imajo plačane kartice za vstop.
Kako bomo vedeli, ali SPL, Janez ali KO ne izdajajo kartice dnevnim migrantom, prav tistim proti katerim so se toliko veliko upirali?
100EUR x 1000 kartic za "dnevno uporabo" (ker nas, ki delamo izven naselja takrat ni, oni pa itak tukaj ne spijo) je 100.000 eur čistega dobička.
Če dvakrat pomislim mi sploh ni jasno zakaj nismo na takšen način financirali celoten projekt če je vse skupaj vredu in bo trajalo dlje časa.
Policija - korak 1b
Vse podpisnike prijave obveščamo, da je policijo naslovljen naslednji dopis:
Zadeva: Kritika in prošnja - zapornice v BS3
Za: pp_bezigrad.pulj@policija.si
Spoštovani,
na predstojnika oziroma vodjo Policijske postaje Ljubljana Bežigrad
podajam v skladu s 15. členom Uredbe o upravnem poslovanju kritiko na
poslovanje v zadevi postopka o prekršku zaradi zapornic v naselju BS3.
Prosim, da na kritiko odgovorite v skladu s 16. členom Uredbe o upravnem
poslovanju.
Dne 25. in 26. marca 2015 je 75 uporabnikov javnih cest v naselju BS3,
vključno z menoj, na Policijsko postajo Ljubljana Bežigrad podalo
prijavo zoper podjetje SPL d.d., ker na štirih občinskih cestah v
naselju BS3 krši Zakon o cestah. Policija je po 121(2). členu Zakona o
cestah določena kot prekrškovni organ v povezavi s 4. in 106. členom
istega zakona.
S strani Policijske postaje Ljubljana Bežigrad ste dne 2. in 3. aprila
2015 sporočili (št. sporočila 2210-2895/2014/32 – 3E691-04), da boste
preverili dejstva in okoliščine glede morebitne kršitve Zakona o cestah,
kakor tudi sume o morebitnih storitvi kaznivega dejanja. Navajate še, da
bo policija zbirala obvestila na podlagi 148. člena ZKP in da bo po
zbranih obvestilih obvestila pristojno državno tožilstvo v Ljubljani,
prijavitelje pa o zaključku zadeve.
V zvezi z vašim sporočilom se poraja nekaj vprašanj glede korektnosti
postopka, zato spričo pereče zadeve, ki več tisoč stanovalcem in drugim
uporabnikom javnih cest v naselju povzroča kršenje temeljnih človekovih
pravic (svoboda gibanja in zasebnost), nas vas naslavljam pričujočo
kritiko in prosim za pojasnilo v smeri čimprejšnjega ukrepanja.
Dvom v korektnost vašega postopka mi povzroča navedba v vašem sporočilu,
ki se jo da razumeti tako, kot da boste postopek o prekršku vodili
skupaj s preiskavo suma kaznivih dejanj in šele po zaključku zbiranja
dokazov o kaznivih dejanj obvestili prijavitelje glede prekrška.
Seveda pozdravljam vašo odločitev o zbiranju obvestil za okrožno državno
tožilstvo. Hkrati mislim, da je pomembno ločeno voditi postopek o
prekršku in postopek zbiranja obvestil o kaznivem dejanju. V nasprotnem
primeru se izniči namen Zakona o cestah kot sestavnega dela prekrškovne
zakonodaje, to pa je seveda učinkovitost postopkov in hitrejše
obravnavanje zadev.
Zavedam se, da je problem zapornic v naselju BS3 za policijo na nek
način neprijeten, predvsem spričo dejanj Mestne uprave Mestne občine
Ljubljana oziroma Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, in da bi
ga morala rešiti že Mestna občina Ljubljana. Vendar pa Zakon o cestah
kot pristojni organ za take primere jasno postavlja tudi policijo. Jasno
je že tudi to, da v civilni pravdi ne moremo rešiti problema, kajti
zapornice so postavljene na javnih cestah, zato smo prijavitelji
prisiljeni ubrati upravno pot. Žal zakonodajalec še ni predvidel druge
poti za varstvo človekovih pravic v primeru, kadar gre za prekršek, za
katerega je po zakonu pristojen kateri od upravnih organov. V primeru
zapornic v BS3 je torej pristojnost in moč ukrepanja naložena prav
policiji.
Urš Lausegar je v diplomskem delu zapisal
(http://www.bb.si/doc/diplome/
Moč prekrškovnega organa se lahko pokaže ob ažurnem in strokovnem
vodenju postopkov, ugotavljanju dejanskega stanja in temu primernem
izrekanju odločb, plačilnih nalogov in pripadajočih glob. Z neažurnim in
nestrokovnim obravnavanjem zadev na področju prekrškov pa je ogrožena
tudi moč posameznega zakona. Rezultat je popolnoma drugačen, če kršitelj
dobi odločbo v desetih dneh ali treh mesecih. Višina kazni niti ni tako
pomembna v kaznovalni politiki. Veliko bolj je pomembna hitrost
izrekanja in efektnost izvajanja izrečenih kazni. Brez pomena bi bile
zagrožene globe in hude stranske sankcije, če ne bi prišlo do hitrega in
doslednega izvajanja zakona.
Tudi Inšpektorat za javno upravo ugotavlja podobno, namreč da je hitro
ukrepanje prekrškovnih organov zelo pomembno predvsem zaradi varstva
javnega interesa. V svojem mnenju je Inšpektorat za javno upravo zapisal
(http://www.mju.gov.si/fileadm
Ne glede na to, da je iz vidika upravnega poslovanja inšpekcijski nadzor
in njegova izvedba posebnost, ZIN pa ne določa roka, v katerem bi
inšpektor moral vlagatelju zagotoviti pravico, da je ta obveščen o
ukrepih inšpektorja v konkretni inšpekcijski zadevi, menimo, da je v teh
primerih vendarle potrebno analogno upoštevati določbo 18. člena UUP, ki
določa 15-dnevni rok za posredovanje obvestila prijavitelju, v tem
primeru bodisi o ukrepih ki jih bo inšpektor v konkretni zadevi izvedel,
bodisi o njegovi odločitvi, da ukrepov v konkretni zadevi ne bo izvedel.
Omenjeni rok teče od dneva prejema pobude oziroma prijave. Menimo, da je
takšno stališče utemeljeno predvsem zaradi varstva javnega interesa,
zaradi česar se inšpekcijski ukrepi tudi izvajajo.
Prosim torej, da na zgornjo kritiko odgovorite v skladu s 16. členom
Uredbe o upravnem poslovanju. V roku, ki ga v mnenju zastopa Inšpektorat
za javno upravo, pa sporočite bodisi o sprejetih inšpekcijskih ukrepih
bodisi o neuvedbi postopka.
Zadeva: Kritika in prošnja - zapornice v BS3
Za: pp_bezigrad.pulj@policija.si
Spoštovani,
na predstojnika oziroma vodjo Policijske postaje Ljubljana Bežigrad
podajam v skladu s 15. členom Uredbe o upravnem poslovanju kritiko na
poslovanje v zadevi postopka o prekršku zaradi zapornic v naselju BS3.
Prosim, da na kritiko odgovorite v skladu s 16. členom Uredbe o upravnem
poslovanju.
Dne 25. in 26. marca 2015 je 75 uporabnikov javnih cest v naselju BS3,
vključno z menoj, na Policijsko postajo Ljubljana Bežigrad podalo
prijavo zoper podjetje SPL d.d., ker na štirih občinskih cestah v
naselju BS3 krši Zakon o cestah. Policija je po 121(2). členu Zakona o
cestah določena kot prekrškovni organ v povezavi s 4. in 106. členom
istega zakona.
S strani Policijske postaje Ljubljana Bežigrad ste dne 2. in 3. aprila
2015 sporočili (št. sporočila 2210-2895/2014/32 – 3E691-04), da boste
preverili dejstva in okoliščine glede morebitne kršitve Zakona o cestah,
kakor tudi sume o morebitnih storitvi kaznivega dejanja. Navajate še, da
bo policija zbirala obvestila na podlagi 148. člena ZKP in da bo po
zbranih obvestilih obvestila pristojno državno tožilstvo v Ljubljani,
prijavitelje pa o zaključku zadeve.
V zvezi z vašim sporočilom se poraja nekaj vprašanj glede korektnosti
postopka, zato spričo pereče zadeve, ki več tisoč stanovalcem in drugim
uporabnikom javnih cest v naselju povzroča kršenje temeljnih človekovih
pravic (svoboda gibanja in zasebnost), nas vas naslavljam pričujočo
kritiko in prosim za pojasnilo v smeri čimprejšnjega ukrepanja.
Dvom v korektnost vašega postopka mi povzroča navedba v vašem sporočilu,
ki se jo da razumeti tako, kot da boste postopek o prekršku vodili
skupaj s preiskavo suma kaznivih dejanj in šele po zaključku zbiranja
dokazov o kaznivih dejanj obvestili prijavitelje glede prekrška.
Seveda pozdravljam vašo odločitev o zbiranju obvestil za okrožno državno
tožilstvo. Hkrati mislim, da je pomembno ločeno voditi postopek o
prekršku in postopek zbiranja obvestil o kaznivem dejanju. V nasprotnem
primeru se izniči namen Zakona o cestah kot sestavnega dela prekrškovne
zakonodaje, to pa je seveda učinkovitost postopkov in hitrejše
obravnavanje zadev.
Zavedam se, da je problem zapornic v naselju BS3 za policijo na nek
način neprijeten, predvsem spričo dejanj Mestne uprave Mestne občine
Ljubljana oziroma Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, in da bi
ga morala rešiti že Mestna občina Ljubljana. Vendar pa Zakon o cestah
kot pristojni organ za take primere jasno postavlja tudi policijo. Jasno
je že tudi to, da v civilni pravdi ne moremo rešiti problema, kajti
zapornice so postavljene na javnih cestah, zato smo prijavitelji
prisiljeni ubrati upravno pot. Žal zakonodajalec še ni predvidel druge
poti za varstvo človekovih pravic v primeru, kadar gre za prekršek, za
katerega je po zakonu pristojen kateri od upravnih organov. V primeru
zapornic v BS3 je torej pristojnost in moč ukrepanja naložena prav
policiji.
Urš Lausegar je v diplomskem delu zapisal
(http://www.bb.si/doc/diplome/
Moč prekrškovnega organa se lahko pokaže ob ažurnem in strokovnem
vodenju postopkov, ugotavljanju dejanskega stanja in temu primernem
izrekanju odločb, plačilnih nalogov in pripadajočih glob. Z neažurnim in
nestrokovnim obravnavanjem zadev na področju prekrškov pa je ogrožena
tudi moč posameznega zakona. Rezultat je popolnoma drugačen, če kršitelj
dobi odločbo v desetih dneh ali treh mesecih. Višina kazni niti ni tako
pomembna v kaznovalni politiki. Veliko bolj je pomembna hitrost
izrekanja in efektnost izvajanja izrečenih kazni. Brez pomena bi bile
zagrožene globe in hude stranske sankcije, če ne bi prišlo do hitrega in
doslednega izvajanja zakona.
Tudi Inšpektorat za javno upravo ugotavlja podobno, namreč da je hitro
ukrepanje prekrškovnih organov zelo pomembno predvsem zaradi varstva
javnega interesa. V svojem mnenju je Inšpektorat za javno upravo zapisal
(http://www.mju.gov.si/fileadm
Ne glede na to, da je iz vidika upravnega poslovanja inšpekcijski nadzor
in njegova izvedba posebnost, ZIN pa ne določa roka, v katerem bi
inšpektor moral vlagatelju zagotoviti pravico, da je ta obveščen o
ukrepih inšpektorja v konkretni inšpekcijski zadevi, menimo, da je v teh
primerih vendarle potrebno analogno upoštevati določbo 18. člena UUP, ki
določa 15-dnevni rok za posredovanje obvestila prijavitelju, v tem
primeru bodisi o ukrepih ki jih bo inšpektor v konkretni zadevi izvedel,
bodisi o njegovi odločitvi, da ukrepov v konkretni zadevi ne bo izvedel.
Omenjeni rok teče od dneva prejema pobude oziroma prijave. Menimo, da je
takšno stališče utemeljeno predvsem zaradi varstva javnega interesa,
zaradi česar se inšpekcijski ukrepi tudi izvajajo.
Prosim torej, da na zgornjo kritiko odgovorite v skladu s 16. členom
Uredbe o upravnem poslovanju. V roku, ki ga v mnenju zastopa Inšpektorat
za javno upravo, pa sporočite bodisi o sprejetih inšpekcijskih ukrepih
bodisi o neuvedbi postopka.
torek, 7. april 2015
Končno mediji
Spoštovani sosedje, zgodba je končno prišla v medije.
http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/03/bs3_zapornice.aspx
Čestitke!
http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/03/bs3_zapornice.aspx
Čestitke!
Naročite se na:
Objave (Atom)